Skip to main content
 Krka
SI
DomovV skrbi za zdravjeČlankiKako sodoben način življenja vpliva na bolečino?

Kako sodoben način življenja vpliva na bolečino?

5 min. branja

Hiter tempo življenja in napredna tehnologija močno vplivata na posameznika in njegov vsakdan. Tehnološki napredek družbe je omogočil eksponentno naraščanje produktivnosti, vendar pogosto na račun posameznikovega prostega časa. Ob poplavi dražljajev in novosti je prava sprostitev včasih nemogoča. Posledica so lahko zdravstvene težave, ki jih spremljajo različne vrste bolečine. Te iz občasnih pogosto postanejo kronične. Dolgoročne rešitve niso preproste, saj zahtevajo spremembo življenjskega sloga in železnih vedenjskih vzorcev. Ker življenjski slog ni ena spremenljivka, ampak njihova kombinacija, si je dobro pogledati posamezne vzročne dejavnike, ki lahko pripeljejo do bolečine.

Sedenje in bolečina v križu

Če je konec prejšnjega stoletja zaznamovalo vsesplošno zavedanje o škodljivosti kajenja, smo zdaj vedno bolj pozorni na tveganje, ki ga prinaša dolgotrajno sedenje. Velika večina ljudi v razvitih državah preživi pomemben del službenega časa v sedečem položaju, še posebno v večjih mestih, ki so v povprečju bolj sedeča kot podeželska območja. (1) Človeška hrbtenica ni oblikovana za dolgotrajno sedenje, zato ni presenetljivo, da se bolečina zaradi sedenja razvije prav v različnih delih hrbta in vratu. (2)

Zaslon kot nujno zlo

Zaslonom se ni mogoče izogniti. Na njih poteka večina pisarniškega dela, še posebno po covidu, ko so se tudi številni sestanki preselili v virtualno okolje. Dolgotrajno napenjanje oči zaradi dela na računalniku v kombinaciji z nezadostno osvetlitvijo okolice pa povzroča glavobole. (3) K njim še dodatno prispeva sedenje pred zasloni, ki poleg tega pogosto vodi v napete mišice v vratu, povezano pa je tudi z bolečino v spodnjem delu hrbta. (4)

Neprespanost, stres in bolečina

Stres pripomore k razvoju večine bolezni sodobnega časa in je tesno povezan z bolečino. Bolečina povzroča stres, ta prek vnetja povzroča bolečino, bolečina pa še več stresa. (7) Poleg tega oba vplivata tudi na spanec. Skoraj vsak tretji odrasli ima občasne težave z nespečnostjo, pri vsakem desetem pa so težave dolgotrajnejše. Kronična nespečnost povzroča tudi zdravstvene težave in bolečino. (5) To je posledica tesne povezave med neprespanostjo in vnetjem. Vnetni dejavniki se bolj sproščajo ob pomanjkanju spanca, vnetje pa je poglavitni vzrok za (kronično) bolečino. Dlje trajajoča neprespanost vodi v kronično vnetje, to pa lahko povzroči nastanek ali poslabšanje bolečine. (5, 6) Zato je pomembno, da začarani krog stresa, neprespanosti in bolečine prekinemo, še preden težave postanejo kronične.

Luč na koncu predora

Vsak se prej ali slej sreča z bolečino. Če jo želimo dolgoročno premagati, je pomembno, da se je lotimo sistematično in celostno. Če v službi večji del dneva presedimo, se moramo v prostem času dovolj gibati. Na teden to pomeni vsaj 150 minut srednje intenzivnega gibanja. (8) Pri uporabi zaslonov se držimo pravila 20–20, kar pomeni, da si vsakih 20 minut vzamemo 20 sekund premora in gledamo oddaljeni predmet. Poleg tega poskrbimo za vsaj 7 ur kakovostnega spanca na noč. Če nas kaj boli, pa si lahko pomagamo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, kot je naproksen (Nalgesin S), ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Hitro in učinkovito zmanjšajo bolečino ter pomagajo prekiniti začarani krog bolečine, v katerega se lahko ujamemo zaradi sodobnega načina življenja.

Viri

  1. Martins LCG, Lopes MVO, Diniz CM, Guedes NG. The factors related to a sedentary lifestyle: A meta-analysis review. J Adv Nurs. 2021 Mar;77(3):1188-1205. doi: 10.1111/jan.14669. Epub 2020 Dec 26. PMID: 33368524.
  2. Baradaran Mahdavi S, Riahi R, Vahdatpour B, Kelishadi R. Association between sedentary behavior and low back pain; A systematic review and meta-analysis. Health Promot Perspect. 2021 Dec 19;11(4):393-410. doi: 10.34172/hpp.2021.50. PMID: 35079583; PMCID: PMC8767074 .
  3. Abou Hashish EA, Baatiah NY, Bashaweeh AH, Kattan AM. The online learning experience and reported headaches associated with screen exposure time among Saudi health sciences students during the COVID-19 pandemic. BMC Med Educ. 2022 Apr 1;22(1):226. doi: 10.1186/s12909-022-03235-8. PMID: 35365143; PMCID: PMC8972681.
  4. Guerra PH, Martelo R, da Silva MN, de Andrade GF, Christofaro DGD, Loch MR. Screen time and low back pain in children and adolescents: a systematic review of Brazilian studies. Rev Paul Pediatr. 2023 Apr 7;41:e2021342. doi: 10.1590/1984-0462/2023/41/2021342. PMID: 37042940; PMCID: PMC10088468.
  5. Ferrie JE, Kumari M, Salo P, Singh-Manoux A, Kivimäki M. Sleep epidemiology–a rapidly growing field. Int J Epidemiol. 2011 Dec;40(6):1431-7. doi: 10.1093/ije/dyr203. PMID: 22158659; PMCID: PMC3655374.
  6. Mullington JM, Simpson NS, Meier-Ewert HK, Haack M. Sleep loss and inflammation. Best Pract Res Clin Endocrinol Metab. 2010 Oct;24(5):775-84. doi: 10.1016/j.beem.2010.08.014. PMID: 21112025; PMCID: PMC3548567.
  7. Ortego G, Villafañe JH, Doménech-García V, Berjano P, Bertozzi L, Herrero P. Is there a relationship between psychological stress or anxiety and chronic nonspecific neck-arm pain in adults? A systematic review and meta-analysis. J Psychosom Res. 2016 Nov;90:70-81. doi: 10.1016/j.jpsychores.2016.09.006. Epub 2016 Sep 9. Erratum in: J Psychosom Res. 2017 May;96:107. PMID: 27772562.
  8. Bull FC, Al-Ansari SS, Biddle S, Borodulin K, Buman MP, Cardon G, Carty C, Chaput JP, Chastin S, Chou R, Dempsey PC, DiPietro L, Ekelund U, Firth J, Friedenreich CM, Garcia L, Gichu M, Jago R, Katzmarzyk PT, Lambert E, Leitzmann M, Milton K, Ortega FB, Ranasinghe C, Stamatakis E, Tiedemann A, Troiano RP, van der Ploeg HP, Wari V, Willumsen JF. World Health Organization 2020 guidelines on physical activity and sedentary behaviour. Br J Sports Med. 2020 Dec;54(24):1451-1462. doi: 10.1136/bjsports-2020-102955. PMID: 33239350; PMCID: PMC7719906.