V Krki zaupamo v moč sodelovanja in solidarnosti

V Krki svojega uspeha ne merimo le s številkami. Zavedamo se, da je v času, ko se številni spopadajo z življenjsko stisko in pomanjkanjem, humanitarna dejavnost podjetij in človekoljubna pomoč posameznikov pomemben izraz solidarnosti. Med nami so tudi številne sodelavke in sodelavci, ki so prepoznali svoje poslanstvo v dobrodelnosti. Tiste, ki s svojim prostovoljnim delovanjem pomagajo ljudem v stiski, na predlog njihovih sodelavcev, ki njihovo nesebično delo spremljajo vsak dan, že od leta 2012 odlikujemo s priznanjem Krkin prostovoljec leta.

Kot je ob letošnji razglasitvi prostovoljca leta in krvodajalcev jubilantov poudarila Milena Kastelic, članica Krkine uprave – delavska direktorica, živimo v časih, ko sta solidarnost in čut za sočloveka še posebej pomembna in potrebna. Zato v Krki občudujemo in cenimo vse sodelavce, ki najdejo način, da kakorkoli pomagajo – bodisi kot gasilci, prostovoljci pri humanitarnih ustanovah bodisi kot krvodajalci ali dobrotniki, ki z dobrimi deli ljudem pomagajo olajšati življenje.

»Če bi bilo na svetu več prostovoljcev, bi v zelo kratkem času skupaj ustvarili kraj razumevanja, naklonjenosti in sočutja,« nam sporoča Krkin prostovoljec leta 2021 Uroš Pribošek iz Razvoja in proizvodnje učinkovin z oskrbo. Je srčen krkaš, ki je dejaven tam, kjer je potrebna pomoč. Odločil se je, da del svojega časa nameni nekomu, ki potrebuje pomoč, ne da bi kaj pričakoval v zameno. Tako se je leta 2004 pridružil prostovoljnemu gasilskemu društvu Mokro polje, kjer je najprej sodeloval kot član, kasneje pa kot operativni gasilec. Vsako leto se udeležuje tudi krvodajalske akcije, organizira pomoč na domu ljudem, ki številnih opravil ne zmorejo sami in pri Rdečem križu sodeluje kot usposobljen bolničar. Redno se udeležuje tudi dejavnosti Krkinega tedna humanosti in prostovoljstva. To delo opravlja iz solidarnosti in preproste potrebe po pomoči drugim.

Krvodajalstvo je pomemben del Krkine tradicije

Ob tej priložnosti smo se zahvalili tudi Krkinim krvodajalcem, ki so kri darovali od 10-krat pa do 80-krat. Kot je poudarila Barbara Ozimek iz Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto, krvodajalstvo še naprej ostaja največje solidarnostno gibanje v Sloveniji, dolgoletno tradicijo pa ima tudi v Krki. »Odziv krvodajalcev se kljub oteženim razmeram ni zmanjšal in zadošča za potrebe po krvi in njenih komponentah, ki jih imamo v naši državi. Varna kri je bistvena tako za zdravljenje kot tudi za nujne posege. Bolnikom, katerih življenje je resno ogroženo, lahko pomaga živeti dlje in jim prinaša višjo kakovost življenja ter podpira zapletene medicinske postopke in kirurške posege,« je še izpostavila Ozimkova.

Med prejemniki priznanja za 80-krat darovano kri sta tudi krkaša Alexander Peter in Franci Judež, ki o svoji humanitarni dejavnosti pravi: »Pogosto niso potrebna velika dejanja. Dovolj so prijazna beseda, sočutje, razumevanje ali pa v mojem primeru kaplje krvi, ki lahko rešujejo življenja. Dokler bo le mogoče in dokler bom zdrav, bom krvodajalec.«

Zaposleni kri zgledno darujejo tudi sicer, saj krvodajalstvo ostaja najbolj razširjena oblika prostovoljstva. V podjetju nas je več kot 1000, ki v povprečju darujemo kri najmanj enkrat na leto. S svojim humanim dejanjem tako pomagamo rešiti marsikatero življenje. Vsako leto se dolgoletnim krvodajalcem pridružijo številni, ki to življenjsko pomembno tekočino darujejo prvič. Po podatkih Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto je bilo lani 62. Krvodajalstvo tako ostaja pomemben del Krkine tradicije.