V Krki nagradili najbolj perspektivne mlade raziskovalce

Pomen Krkinih nagrad

V Krki se že od ustanovitve zavedamo pomena znanja. Zato ni bilo naključje, da smo leta 1971 ustanovili Sklad Krkinih nagrad, prek katerega mladim raziskovalcem, željnim odkrivanja novega, podeljujemo Krkine nagrade. Z njimi mlade spodbujamo k ustvarjalnemu in raziskovalnemu delu, predvsem pa k odličnosti na poti k novim spoznanjem.

Kot je v zborniku, izdanem ob podelitvi 49. Krkinih nagrad, poudaril dr. Aleš Rotar, predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, v Krki s Krkinimi nagradami kot zanesljiv in uspešen gospodarski partner slovenskemu akademskemu prostoru sporočamo, katere in kakšne znanstvene dosežke potrebujemo, da lahko delamo v dobro bolnikov. Rezultat prepletenosti temeljnih in aplikativnih raziskav so številni uspešni raziskovalni projekti na različnih področjih farmacije in sorodnih ved, usmerjeni na področja, ki bodo v prihodnosti še učinkoviteje prispevala k novim izdelkom prihajajočih generacij. Ob tem, še poudarja dr. Rotar, pa prav akademska odličnost, združena z znanjem in delom, predstavlja tisto, kar vsi skupaj potrebujemo: z novim znanjem, z mladimi močmi, združenimi z izkušnjami mentorjev, doseči uspeh, ki bo temeljil na inovativnem in kakovostnem raziskovalno-razvojnem delu.

Krkine nagrade so že od samih začetkov pomemben dogodek, ki ponazarja povezovanje Krke in raziskovalnih ter izobraževalnih ustanov. Krka sodeluje s številnimi fakultetami ljubljanske in mariborske univerze in vodilnimi slovenskimi in tujimi inštitucijami. Temeljno vodilo Krkinih nagrad tako ostaja popularizacija raziskovalnega dela med študenti, dijaki in mentorji na izobraževalnih institucijah.

Do sedaj smo na različnih ravneh Krkine nagrade podelili  2825 raziskovalcem. Mnogi so danes priznani strokovnjaki –  profesorji na univerzah, raziskovalci v raziskovalnih institucijah in industriji, več kot 300 jih je zaposlenih v Krki.

Vse več nalog z znanstveno ali aplikativno vrednostjo

Letos so člani Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad opazili pomemben napredek tako v številu prijavljenih nalog, ki je bilo tudi letos izjemno, kot tudi v njihovi kakovosti. Na vseh ravneh, tako na srednješolski stopnji kot v magistrskih in doktorskih študijskih programih, je bilo bodisi po znanstveni ali aplikativni vrednosti nekaj res izstopajočih nalog. Njihova tematika je povezana z aktualnimi panogami, kot so farmacija, kemija, medicina, biokemija, biotehnologija, biologija, mikrobiologija in druge sorodne vede.

Kot je v zborniku zapisal dr. Aleš Rotar, se je svet spremenil: »Danes živimo v drugačnem okolju kot pred desetletji, ko smo začeli podeljevati Krkine nagrade. Stalnici tega obdobja pa sta znanstveni in tehnološki razvoj, ki sta dala zagon neslutenim globalnim spremembam.« Povezava znanstvenega in tehnološkega razvoja je naloga tako akademske sfere kot tudi industrije. Krkine nagrade pa so majhen, a pomemben korak na poti k skupnim razvojno-raziskovalnim dosežkom.

Za mlade znanstvenike so Krkine nagrade potrditev rezultatov njihovega poglobljenega in ustvarjalnega delovanja, s katerim bodo bodisi v gospodarstvu bodisi v drugih institucijah prispevali k napredku. Pri vstopu v svet znanosti in raziskovalnega dela imajo veliko vlogo in odgovornost mentorji, ki dijakom in študentom pomagajo kritično in objektivno ovrednotiti tako lastne kot tudi tuje znanstvene rezultate.

Letos smo podelili 5 velikih Krkinih nagrad za raziskovalno nalogo in 25 Krkinih nagrad 30 študentom dodiplomskega in podiplomskega študija. 83 dijakom pa smo na septembrski slovesnosti podelili Krkine nagrade in priznanja za 49 raziskovalnih nalog.

Krkine nagrade že 29 let spremljajo simpoziji, na katerih so se zvrstili tudi številni mednarodno priznani predavatelji. V zadnjih letih so namenjeni najodličnejšim Krkinim nagrajencem, prejemnikom velike Krkine nagrade za raziskovalne naloge, ki svoje delo predstavijo na način, primeren akademskemu okolju. Namen teh simpozijev je prikazati rezultate  mladih raziskovalcev njihovim vrstnikom ter strokovnjakom iz podjetja kot tudi drugih institucij. Mladi raziskovalci, avtorji nagrajenih raziskovalnih nalog, so ob koncu svojih predstavitev suvereno odgovarjali na vprašanja udeležencev simpozija ter tako še podkrepili svoje znanje in rezultate svojega raziskovalnega dela.Najodličnejši Krkini nagrajenci predstavili svoje izsledke na simpoziju

Letošnji simpozij je odprl član Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad, prof. dr. Franc Vrečer. Svoja dela so na simpoziju predstavili dr. Klemen Korasa, dr. Nika Kruljec, dr. Katja Škrlec, dr. Darja Gramer Skledar in Rok Narobe. Njihove raziskovalne naloge potrjujejo ne le njihovo raziskovalno odličnost, ampak tudi inovativnost in aplikativno vrednost.

Prejemniki 49. Krkinih nagrad

Prejemniki velike Krkine nagrade za raziskovalno nalogo

Dr. KLEMEN KORASA

Krka, d. d., Novo mesto
mentor prof. dr. Franc Vrečer, somentor dr. Grega Hudovornik

Klemen Korasa se je z raziskovanjem prvič srečal v srednji šoli, ko je v Krkinih razvojnih laboratorijih pod mentorstvom dr. Aleša Gaspariča izvajal poskuse v okviru raziskovalne naloge, za katero je dobil Krkino nagrado za srednješolce. To ga je dokončno prepričalo, da je po končani Gimnaziji Novo mesto izobraževanje nadaljeval na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Njegovo navdušenje nad raziskovanjem se je med študijem le še poglobilo in za diplomsko delo je vnovič prejel Krkino nagrado. Bil je Krkin štipendist. Po študiju se je zaposlil v Farmacevtskem razvoju v Krki in ob delu uspešno opravil še doktorat na področju Biomedicine na Fakulteti za farmacijo. Je vodja Farmacevtske tehnologije in skupaj s sodelavci skrbi za razvoj novih, sodobnih in visokokakovostnih zdravil, ki so ključna za nadaljnji uspeh podjetja. 

Dr. NIKA KRULJEC

Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič 

Nika Kruljec iz Moravč je kemijo in biologijo vzljubila že kot osnovnošolka, saj ji je bila narava vedno zelo blizu. Prve korake v svet raziskovanja je naredila na Gimnaziji Ledina v Ljubljani, kjer je pod vodstvom profesorice Nike Cebin raziskovala naravno sladilo stevia. Zaradi velikega zanimanja za človeško telo in navdušenja nad kemijo se je po koncu srednje šole odločila za študij na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani. Tu se je prvič srečala z biotehnologijo in biološkimi zdravili, ki so postali temelj njenega dodiplomskega in podiplomskega raziskovalnega dela. To področje ostaja zanjo velik izziv, zato se je odločila, da raziskovalno pot nadaljuje zunaj akademskega sveta. Pred kratkim se je zaposlila v farmacevtski družbi Lek, kjer se ukvarja z biofarmacevtiko.

Dr. KATJA ŠKRLEC

Institut Jožef Stefan
mentor izr. prof. dr. Aleš Berlec

Katjo Škrlec so naravoslovni predmeti zanimali že v osnovni šoli v Sevnici, kjer je znanje nadgrajevala na različnih tekmovanjih. Po končani Gimnaziji Celje – Center, kjer je napisala dve raziskovalni nalogi, se je vpisala na Fakulteto za farmacijo v Ljubljani. Na Katedri za biofarmacijo in farmakokinetiko ter Katedri za farmacevtsko biologijo se je srečala s pravim raziskovalnim delom. Po magistrski nalogi, ki jo je pripravila na Katedri za farmacevtsko tehnologijo, je kot mlada raziskovalka na Oddelku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan vpisala doktorski študij v programu Biomedicina, smer Biokemija in molekularna biologija. V svojem doktorskem delu se je posvetila biotehnologiji mlečnokislinskih bakterij za zdravljenje vnetnih bolezni. Kot raziskovalka je zaposlena na oddelku Farmacevtska tehnologija v Krki.

Dr. DARJA GRAMEC SKLEDAR

Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Lucija Peterlin Mašič

Darja Gramec Skledar se je po končani Gimnaziji Brežice zaradi veselja do naravoslovja in dela z ljudmi vpisala na ljubljansko Fakulteto za farmacijo. Navdušena nad raziskovalnim delom je študij nadaljevala v interdisciplinarnem doktorskem programu Biomedicina, smer Toksikologija, hkrati pa se je na Katedri za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo zaposlila kot mlada raziskovalka. Med doktorskim študijem je raziskovalno delo opravljala na Fakulteti za farmacijo Univerze v Helsinkih, kjer se je posvetila proučevanju metabolizma izbranih bisfenolov. Doktorsko nalogo je uspešno zagovarjala oktobra 2018. Tudi v prihodnje želi delovati na toksikološkem področju, zanima jo zlasti razvoj novih metod in silico ter in vitro. 

ROK NAROBE

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Jernej Iskra, somentor prof. dr. Burkhard König

Rok Narobe iz Bizovika pri Ljubljani se za kemijo navdušuje že od najstniških let. Njegovo zanimanje so povečali dobri mentorji v osnovni in srednji šoli ter spodbudni rezultati na različnih naravoslovnih tekmovanjih. Po končani gimnaziji Ledina se je vpisal na študij kemije na Univerzi v Ljubljani. V tem času je bil pol leta na Univerzi v Regensburgu v Nemčiji, kjer je po magisteriju leta 2018 vpisal doktorski študij. Raziskuje na področju zelene kemije in fotokemije in se ukvarja s pretvorbo organskih spojin, kataliziranih z uporabo vidne svetlobe. Kot doktorski študent je zaposlen na Univerzi v Regensburgu.

Prejemniki Krkinih nagrad za dodiplomske in podiplomske raziskovalne naloge

1. dr. Davide Benedetto Tiz, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor doc. dr. Nace Zidar, somentor prof. dr. Danijel Kikelj

2. dr. Maruša Bizjak, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
mentorica doc. dr. Mojca Pavlin, somentor doc. dr. Sergej Pirkmajer

3. dr. Hristina Kocić, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru
mentor izr. prof. dr. Tomaž Langerholc, somentor doc. dr. Aleksandar Godic

4. dr. Urša Lampreht Tratar, Onkološki inštitut Ljubljana
mentorica prof. dr. Maja Čemažar, somentorica prof. dr. Nataša Tozon 

5. dr. Dunja Urbančič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Irena Mlinarič Raščan

6. Tina Barborič, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Janez Mravljak

7. Lea Benčina, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica  prof. dr. Mirjana Gašperlin, somentorica prof. dr. Marianne Hiorth

8. Tina Brec, Krka, d. d., Novo mesto
mentor prof. dr. Franc Vrečer, somentorica Aleša Dular Vovko

9. Andrej Grobin, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Robert Roškar

10. Ema Guštin, Institut Jožef Stefan
mentor doc. dr. Toni Petan, somentor doc. dr. Miha Pavšič

11. Žan Hribar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Janez Košmrlj

12. Sara Hrovat, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor izr. prof. dr. Franc Požgan

13. Lidija Kač, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Marija Sollner Dolenc, somentorica doc. dr. Bojana Žegura

14. Tjaž Kobal, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Urška Šebenik

15. Matic Kovačič, Kemijski inštitut Ljubljana
mentor prof. dr. Janez Plavec

16. Kaja Lenarčič, Institut Jožef Stefan
mentorica prof. dr. Marija Sollner Dolenc, somentorica prof. dr. Ester Heath

17. Barbara Ljubec, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru
mentorica doc. dr. Maša Knez Hrnčič,
somentorja dr. Darija Cör, prof. dr. Zoran Novak

18. Eleonora Marini, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Beatrice Perissutti, somentor prof. dr. Iztok Grabnar

19. Nina Podjed, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Iztok Turel

20. Blaž Regina, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentorica  prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl

21. Ula Savšek, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentorica prof. dr. Julijana Kristl, somentor prof. dr. Wolfgang Frieß

22. Maša Sterle, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Marko Anderluh, somentor Matjaž Weiss

23. Nika Strašek, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Jurij Svete

24. Jan Štos, Kemijski inštitut Ljubljana
mentor doc. dr. Matjaž Finšgar, somentor dr. Samo Andrenšek

25.  Danijel Videc, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani
mentor prof. dr. Odon Planinšek, somentor Dejan Lamešić