Tudi zgradbe soustvarjajo korporativno identiteto in kulturo podjetja

Že hiter sprehod skozi razstavo kaže na razgibano naložbeno dejavnost Krke v zadnjih desetletjih. Zgradili smo kompleks štirih razvojno-kontrolnih centrov, ki so srce podjetja, več proizvodnih obratov – med njimi obrata za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol in Notol 2, ki danes predstavljata dve najpomembnejši naložbi v zgodovini podjetja. Odpirali smo tudi tovarne v tujini – dva proizvodno-distribucijska obrata v Ruski federaciji in tovarni na Poljskem in Hrvaškem. Tako v slovenskem prostoru kot tudi v tujini je v 65 letih zaživela cela vrsta Krkinih industrijskih objektov.

Kot je v spremni besedi h Krkini razstavi zapisal Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, dobra arhitektura govori o sodelovanju, o visoki organizacijski kulturi, o inovativnosti in o rasti. »Arhitektura je del vseh velikih zgodb, s katerimi podjetja danes rastejo. Pomembna je za trženje in komunikacijo. Pomembna je za konkurenčnost. Govori o svetovnem nazoru in o vrednotah.« Gre torej za večplastnost, ki se odraža tudi v arhitekturi Krkinih proizvodnih, upravnih, razvojnih, logističnih in turističnih zgradb, ki smo jih sinoči javnosti postavili na ogled  v Galeriji Krka.

Primarna funkcija industrijskega objekta je, kot je povedal Krkin arhitekt Smiljan Pavišič, soavtor razstave, optimalen potek tehnološkega procesa. Industrijske stavbe so nekakšen ovoj za tehnologijo, pri čemer pa kljub temu, da to ni primarna lastnost tehnološkega objekta, v Krki ne zanemarjamo estetike. Že pri pripravi načrtov upoštevamo umestitev stavbe v prostor in njen vizualni vpliv na okolico. Nekdanji Krkin arhitekt  Marjan Lapajne je med drugih izpostavil vhod prvega razvojno-kontrolnega centra, pred katerim so zasnovali piramido znanja, ki odraža spoštovanje do znanja in znanosti.

Tako prvi laboratoriji v središču Novega mesta, sodobno proizvodno, razvojno-raziskovalno in poslovno središče v Ločni pri Novem mestu, poslovni objekti v Ljubljani pa tudi proizvodno-distribucijski obrati v tujini niso zgolj delovni prostori, kot je zapisal Matevž Čelik, temveč uokvirjajo dejavnosti, ki se dogajajo v njih in ustvarjajo fizični prostor za vzpostavitev, gradnjo in oblikovanje medsebojnih odnosov ter skupno delo sodelavcev in povezovanje z naravo.

Razstava vključuje tudi nekatere turistične zgradbe Term Krka. Pri slednjih ni ključna zgolj funkcionalnost, ampak tudi kakovost prostorskega doživetja. Kot je poudarila Alenko Dešman iz DK arhitekti, lahko rečemo, da gre ob arhitekturi Krkinih hotelov, zdravilišč in kopališč, predvsem najnovejših zgradb v Dolenjskih Toplicah, za več kot le delo in produktivnost. Arhitektura v tem primeru ne uravnava le razmerij med delom in sprostitvijo, temveč ustvarja življenjski stil.

V jubilejnem 65. letu delovanja podjetja, ki smo ga obeležili lani, smo Krkino razgibano poslovno pot strnili tudi s poklonom umetnosti in kulturi. Tako smo aprila 2019 odkrili skulpturo Krkine deklice z rastočo knjigo, novembra pa s koncertom mednarodno priznanih slovenskih pianistov Dubravke Tomšič Srebotnjak, Tatjane Ognjanovič in Tomaža Petrača predstavili zvok novega Krkinega klavirja Steinway & Sons. V letu 2019 pa smo dobili tudi svoje glasbeno delo,  Krkino rapsodijo, ki jo je posebej za Pihalni orkester Krka ustvaril slovenski skladatelj mlajše generacije Tilen Slakan. Orkester jo je premierno izvedel prav na sinočnji slovesnosti, s čimer smo v Krki obeležili ne le svoj nedavni jubilej, ampak tudi slovenski kulturni praznik.

*****

Soavtor današnje razstave Smiljan Pavišič se je z industrijsko arhitekturo srečal že med študijem na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Kot arhitekt in sodelavec današnjega Inženiringa in tehničnih storitev je sodeloval pri največjih Krkinih naložbah v zadnjih 30 letih. Zase pravi, da je predvsem industrijski arhitekt, s farmacijo pa je kot otrok farmacevtov povezan vse življenje.

Marijan Lapajne, diplomirani inženir arhitekture, danes upokojenec in aktiven plavalec, ki v svoji starostni kategoriji na mednarodnih tekmovanjih dosega najvišja odličja, se je po letih dela v projektnih pisarnah leta 1990 zaposlil v Krki in tu ostal do upokojitve. Za svoje dosežke na arhitekturnem in ustvarjalnem področju, mu je mestna občina Novo mesto leta 1994 podelila Trdinovo nagrado.

Alenka Dešman je del uspešnega arhitekturnega dvojca DK arhitekti. Skupaj z arhitektom Dušanom Končarjem sta za Terme Krka zasnovala vrsto projektov v skorajda vseh enotah Term Krka. Najbolj odmeven med njimi je sodoben hotel Balnea v Dolenjski Toplicah, za katerega sta bila predlagan za Plečnikovo priznanje.

*****

 Galeriji Krka je razstava odprta do 12. marca 2020. Ogled je možen od ponedeljka do petka od 7. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa po predhodnem dogovoru z receptorjem v Krkini upravni stavbi (07 331 22 45).