Celoten rob Trnovskega gozda zahodno od Predmeje, vasice nad Ajdovščino, se imenuje Čaven. Gre za srednje visoko kraško planoto, suho, vrtačasto pokrajino. Vrh Čavna je travnat in nam ponuja pogled na Vipavsko dolino, Kras, morje in Furlansko nižino. Kucelj je za obiske primeren v vseh letnih časih, tudi sredi poletja, saj gre pot večinoma po senčnatem gozdu.

Krkina pot se začne nad opuščenim kamnolomom med Lokavcem in Predmejo. Avto pustimo na parkirišču pri kamnolomu. Malo naprej poiščemo smerne table na levi strani ceste, ki pelje proti Predmeji. Pot zavije ostro na levo po senčnatem gozdu in se blago vzpenja do stičišča poti, kjer se priključi markirana pot iz Lokavca. Nadaljujemo po strmini in pridemo na travnato pobočje, ki je poraslo z rumenim jegličem, encijanom, planikami in številnimi drugimi rastlinami. Za botanike je zagotovo najimenitnejša rebrinčevolistna hladnikija, endemični rod z eno samo vrsto, ki raste samo na čavenski Mali gori in na severnem robu Trnovskega gozda (Poldanovec, Zeleni rob). Po četrt ure hoje pridemo na velik travnik pred kočo Antona  Bavčerja na Čavnu. Od tod do Kuclja je še dobre pol ure. Krkina pot pelje naprej proti jugozahodu, kjer se spustimo strmo na srednječavensko pot in po prijetni gozdni poti nadaljujemo proti opuščenemu kamnolomu.

Na izhodišče se lahko vrnemo tudi po isti poti, po kateri smo prišli, ali pa malo pred kočo na Čavnu zavijemo desno proti koči na Mali gori, nato pa se spustimo na srednječavensko pot, ki nas pripelje v kamnolom. Lahko pa se odločimo za pot proti Predmeji in po cesti proti Lokavcu skozi tunele nazaj na izhodišče.

Žig je na voljo v Koči Antona Bavčerja na Čavnu.

Potreben čas

• Kamnolom–Koča Antona Bavčerja na Čavnu: 1 ura 15 minut
• Koča Antona Bavčerja na Čavnu–Kucelj: 40 minut
• Kucelj–srednječavenska pot–opuščeni kamnolom: 2 uri

Višine

• Kamnolom: 775 m
• Kucelj: 1237 m
• Koča Antona Bavčerja na Čavnu: 1242 m

Koča Antona Bavčerja na Čavnu: 1242 m

• Odprto od junija do konca septembra, maja in oktobra le ob sobotah, nedeljah in praznikih.
• 50 sedežev
• 32 ležišč
• 068 681 406

Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji. Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic. Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet z ogromno gozdovi, številnimi visokimi barji in rečicami s slapovi.

Krkino pot začnemo izpred hotela Planja na Rogli. Mimo hiške, kjer v zimski sezoni prodajajo smučarske vozovnice, gremo proti severu do Ostruščice. Sprva se spustimo navzdol prek travnatih planjav. Ko pridemo do najnižje točke, naletimo na smerokaz za Lovrenška jezera. Pot se nato rahlo vzpne in nas pripelje v gozd. Po kolovozu v nekaj minutah pridemo na širok vrh Ostruščice, kjer je precej razpotij, zato pazljivo sledimo markirani poti in oznakam za Lovrenška jezera. Nadaljujemo prek sedla Komisija (šotno barje) do Lovrenških jezer. Za ogled jezer moramo pot nadaljevati po šotnem barju, in sicer po posebni stezi, narejeni iz lesenih  hlodov. Pri tem moramo paziti, da ne stopimo ali pademo v mlako.

Za Lovrenškimi jezeri zavijemo levo proti zahodu (odcep poti proti Lovrencu). Nadaljujemo prek travnatih planjav mimo šotnega barja Črnih mlak in po uhojeni planinski poti do sedla Šiklarica, od koder se vzpnemo proti Jezerskemu vrhu. Tik pod vrhom je na desno odcep do Ribniškega jezera. Po ogledu jezera se vrnemo na pot in nadaljujemo do Jezerskega vrha, kjer je spomenik NOB. S travnate planote na vrhu se nam odpre čudovit razgled na okolico. Od tod do Ribniške koče je le še 15 do 20 minut hoje.

Žig je na voljo v Ribniški koči na Pohorju.

Potreben čas – 4 ure 30 minut oziroma največ 5 ur (skupaj s potjo in posameznimi ogledi)

• Hotel Planja–Ostruščica: 15 minut
• Ostruščica–Lovrenška jezera: 1 ura
• ogled Lovrenških jezer: 45 minut
• Lovrenška jezera–Jezerski vrh: 1 ura 30 minut
• ogled Ribniškega jezera: 20 minut
• ogled spomenika na Jezerskem vrhu: 10 minut
• Jezerski vrh–Ribniška koča: 15 do 20 minut

Višine

• Hotel Planja: 1474 m
• Ostruščica: 1480 m
• Lovrenška jezera: 1527 m
• Šiklarica: 1298 m
• Jezerski vrh: 1537 m
• Ribniška jezera: 1490 m

Ribniška koča na Pohorju: 1507 m

• Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih.
• 90 sedežev
• 60 ležišč
• (02) 876 82 46, 031 680 311

Hotel Planja

Odprto vse leto.

• (03) 757 71 00

Gorjanci so 60 km dolgo apnenčasto pogorje med dolino Krke na severu in Karlovško kotlino na jugu. Gre za visoke, z vodami prepojene in s cestami prepredene gozdove. Južna pobočja so položnejša in primernejša za naselitev, zato ležijo uskoške vasi celo na višini od 700 do 900 m, na dolenjski strani pa le do višine 660 m. Prigorje na obeh straneh je vinorodno. Najvišja točka Gorjancev je Trdinov vrh.

Krkino pot začnemo na parkirnem prostoru v Šumečem potoku v Gabrju, kjer je postavljen prvi kažipot. Po makadamski cesti, ki zavije ostro v desno, se zmerno vzpenjamo, nato zavijemo desno na kolovozno pot, prečkamo dva velika travnika in sledimo markacijam po gozdih poteh, košenicah in travnikih. Pridemo do strme košenice, kjer iz doline vodi električni daljnovod. Od tu je lep razgled na dolino. Pot nadaljujemo v gozd in prečkamo manjši potoček. Ostane nam le še 10 minut do Planinskega doma pri Gospodični. Pot nadaljujemo po cesti do križišča, kjer zavijemo desno proti Vahti in nato po 100 m na dobro shojeno in markirano planinsko pot. Po hitrem vzponu pridemo na makadamsko cesto Krvavi kamen-Trdinov vrh. Od tu imamo dve možnosti: ali prečkamo cesto in nadaljujemo 15 minut po gozdu ali pa zavijemo desno po cesti. Po kilometru se obe poti spet združita. Po 100 m zavijemo na desno strmo v hrib in po 10 minutah smo na Trdinovem vrhu. Na vrhu je poleg oddajnika in kapele tudi razgledna ploščad.

Pot z vrha vodi med razvalinami dveh cerkvic, mimo televizijskega stolpa in barake smučarskega društva Gabrje na levi in geodetskega stolpa na desni strani. Po 150 m pot zavije desno na košenice in poteka po meji med Slovenijo in Hrvaško. Po dobre pol ure hoje prečkamo cesto in nadaljujemo po kolovozni poti proti Miklavžu, Krvavem kamnu in naprej v smeri proti Vahti. Po 150 m zavijemo strmo desno in nadaljujemo po gozdu mimo lovske koče LD Brusnice. Po 10 minutah smo pri domu Gospodična, od koder se spustimo v Gabrje po poti dostopa.

Žig je na voljo v Planinskem domu pri Gospodični.

Potreben čas

• Gabrje–Planinski dom pri Gospodični: 1 ura 25 minut
• Planinski dom pri Gospodični–Trdinov vrh: 1 ura
• Trdinov vrh–Planinski dom Miklavž: 50 minut
• Planinski dom Miklavž–Krvavi kamen: 15 minut
• Krvavi kamen–Planinski dom pri Gospodični: 15 minut
• Planinski dom pri Gospodični–Gabrje: 1 ura

Višine

• Gabrje: 390 m
• Planinski dom pri Gospodični: 828 m
• Trdinov vrh: 1178 m
• Krvavi kamen: 928 m
• Miklavž: 964 m

Planinski dom pri Gospodični: 828 m

• Odprto od 15. aprila do 15. oktobra med 8. in 20. uro, razen ob ponedeljkih in torkih, od 15. oktobra do 15. aprila ob sobotah, nedeljah in praznikih.
• 100 sedežev
• 32 ležišč
• 041 682 469, 041 693 195

 Planinski dom Miklavž: 964 m

• Odprto vsak dan razen ob sredah od 8. do 20. ure.
• 100 sedežev
• 50 ležišč
• 040 208 550

Slavnik je razgledna gora, najbolj obiskan vrh Slavniškega pogorja – zadnjega grebena pred Kraškim robom in slovensko Istro – in eden zadnjih tisočakov pred slovenskim morjem. Razgled s Slavnika je med lepšimi, saj ob lepem vremenu vidimo Jadransko morje, italijanske Dolomite z najvišjim vrhom Marmolado, del Karnijskih in Julijskih Alp, kjer izstopa Triglav, in nato prek Karavank do Kamniško-Savinjskih Alp. Znan je tudi po pisanem pomladnem rastlinju.

Krkina pot se začne z vzponom iz Prešnice, kraške vasice, stisnjene pod pobočja Slavniškega pogorja. Od tod se na Slavnik odpravimo po trasi Slovenske planinske poti, ki nas vodi po lepi položni poti najprej čez borov gozd in travnike do Malega Slavnika in naprej  do razgledne plošče na vrhu Slavnika. Z vrha se po markirani poti spustimo v Podgorje, potem pa pot nadaljujemo po kolovozu do izhodišča v Prešnici.

Žig je na voljo v Tumovi koči na Slavniku.

Potreben čas

• Prešnica–Slavnik: 2 uri
• Slavnik–Podgorje: 1 ura
• Podgorje–Prešnica: 1 ura 30 minut

Višine

• Prešnica: 460 m
• Slavnik: 1.028 m
• Podgorje: 518 m

Tumova koča: 1018 m

• Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, za skupine po dogovoru tudi med tednom.
• 70 sedežev
• 20 ležišč
• 031 668 688 (Gabrijela Nagy)

Pokljuka je največja z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah, v Triglavskem narodnem parku. Dolga je 20 km in skoraj toliko tudi široka. Razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont in vrtač ter dolinic z visokimi in ozkimi skalnimi koriti je ostanek delovanja pokljuškega ledenika. Kotanjast svet in nepropustni sloji so vzrok za nastanek znanih pokljuških barij.

Krkino pot začnemo pri vojašnici na Rudnem polju.  Mimo gozdarske koče pod vznožjem Viševnika se nekoliko višje odcepimo od ceste, ki pelje proti Lipanci in gremo po markirani poti v gozd. Po strmem vzponu in nato spustu do roba travnikov smo pri odcepu za planino Konjščico. Naša pot od tu preči nekaj globokih grap in se nato vzpne pod Sivimi policami v krnico Jezerca, ki leži prav v osrčju skupine Draških vrhov. Mimo stalnega izvira se vzpnemo na Studorski preval. Od tu pot zavije pod Velikim Draškim vrhom proti Malemu Draškemu vrhu in nas pripelje na Srenjski preval ter še po lahkem in razglednem terenu v 30 minutah na vrh Viševnika. To je eden od najvišjih vrhov v grebenu, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme. Z vrha je lep razgled na sosednja Draška vrhova, Triglav, Ablanco nad Konjščico in na Pokljuške gozdove.

Z vrha se vrnemo nazaj na Srenjski preval. S Srenjskega prevala se nato pot spusti po slemenu čez strme trave pod Kačjim robom do manjšega sedelca, imenovanega Avšje. Od tu se spustimo do večje ravnice, kjer opazimo zazidan studenec imenovan Zlata voda, odkoder se še naprej spuščamo po izsekanem smučišču navzdol in ob smučarski vlečnici in robu pašnika  prispemo nazaj do gozdarske koče in našega izhodišča na Rudnem polju. Skupen čas je 5 ur.

Žig je na vrhu Viševnika.

Potreben čas

• Rudno polje–Studorski preval: 1 ura 30 min                   
• Studorski preval–Srenjski preval: 1 ura 15 min
• Srenjski preval–Viševnik: 30 min
• Viševnik–Srenjski preval: 15 min
• Srenjski preval–Rudno polje: 1 ura 30 min

Višine

• Pokljuka: 1300 m
• Rudno polje: 1344 m
• Planina Konjščica: 1437 m
• Studorski preval: 1892 m
• Srenjski preval: 1995 m
• Viševnik: 2050 m

Raduha je najvišji gora vzhodnih Savinjskih Alp. Gre za dolgo apnenčasto sleme, ki je na severozahodu strmo odsekano, z južne in vzhodne strani pa položno, poraslo z gostimi gozdovi in prijetnimi visokogorskimi travniki.

Razgled z Raduhe je med najlepšimi in najbolj veličastnimi. Od tu lahko vidimo Savinjske Alpe z Robanovim kotom, nazobčane Julijce, Obir, Olševo, Peco, stisnjeno vasico Solčavo, Velikovec v zamejski Koroški, Svinjo planino in Golico. Izlet bo najlepši pozno pomladi, maja in junija, ko lahko uživamo v bogastvu travniških rož.

Krkina pot na Raduho se začne v Lučah (pri gostilni Rogovilec). Po dobro vzdrževanih gozdnih cestah pridemo do koče na Loki pod Raduho ter uživamo v sprehodu po redkem iglastem gozdu in visokogorskih travnikih. Pot nas vodi mimo Snežne jame, ene najlepših visokogorskih jam v Evropi. Dolga je več kot 1000 m, globoka pa 100 m in bogato okrašena s kijastimi kapniki. V sezoni, od maja do oktobra, nas po njej lahko pelje vodnik. Nadaljujemo navkreber skozi gozd do slabe pol ure oddaljene planine Arta. Tam zavijemo levo po markirani poti čez pašnik in skozi gozd proti robu vrha planote. Preden ga dosežemo, se nam nekajkrat odpre lep pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Nato se pot usmeri naravnost navzgor pod jugozahodni greben in ob njem na vrh Raduhe. Sestopomo po označeni poti proti Koči na Loki pod Raduho in naprej proti Lučam.

Žig je na voljo v Koči na Loki pod Raduho.

Potreben čas

• Luče–Koča na Loki pod Raduho: 3 ure
• Koča na Loki pod Raduho–Snežna jama: 30 minut
• Snežna jama–Raduha: 1 ura 30 minut
• Raduha–Koča na Loki pod Raduho: 1 ura 20 minut
• Koča na Loki pod Raduho–Luče: 2 uri 30 minut

Višine

• Luče: 515 m
• Snežna jama: 1500 m
• Planina Arta: 1564 m
• Raduha: 2062 m

Koča na Loki pod Raduho: 1534 m

Odprto od junija do konca septembra, maja in oktobra le ob sobotah, nedeljah in praznikih.

• 100 sedežev
• 45 ležišč
• 041 968 022

Koča v Grohotu pod Raduho: 1460 m

Odprto od junija do konca septembra vse dni (razen ob ponedeljkih od 8. do 18. ure), od oktobra do maja pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih.

• 80 sedežev
• 45 ležišč
• 041 417 951

Koroška planotasta gora Peca je drugi najvišji vrh severnih Karavank. Je bogata s svinčevo rudo, zato je bila dolga leta rudarsko območje. Danes je znana tudi po opuščenem rudniškem rovu, v katerem spi kralj Matjaž. Na severu in jugu je zelo strma, na zahodu in vzhodu pa precej manj. Najvišji vrh je Kordeževa glava. Izleti na Peco so najlepši poleti.

Krkina pot se začne na Mitneku, na parkirišču pri okrepčevalnici Pri Matjažu. Tik pred gostilno pot zavije levo proti kmetiji Najbrž in se strmo vzpenja do Tomaževe, po novem Ninotove koče. Od tu do Doma na Peci je še 45 minut. Po 10 minutah hoje nad domom, nad razglednim sedlom proti Raduhi, Olševi in po Mežiški dolini, zavijemo levo na zelo zahtevno, a lepo pot. Ves čas hodimo nad idilično dolino Tople, naši pogledi pa sežejo do Raduhe, Olševe in Kamniško-Savinjskih alp. Tik pod vrhom Pece se naša pot priključi manj zahtevni poti. Z vrha Pece (s Kordeževe glave) vodi pot do Knepsovega sedla na zahodni strani, kjer se konča na državni meji.

Vračamo se čez Malo Peco, do votline kralja Matjaža in nazaj mimo doma na Peci ter Ninotove koče v Mitnek.

Žig je na voljo v Domu na Peci.

Potreben čas

• Mitnek–Ninotova (Tomaževa) koča: 1 ura 30 minut
• Ninotova koča–Dom na Peci: 45 minut
• Dom na Peci–vrh Pece: 1 ura 30 minut
• vrh Pece–Knepsovo sedlo: 45 minut
• Knepsovo sedlo–Mala Peca: 1 ura 45 minut
• Mala Peca–Matjaževa jama: 15 minut
• Matjaževa jama–Dom na Peci: 10 minut
• Dom na Peci–Mitnek: 1 ura 30 minut

Višine

• Mitnek: 890 m
• Ninotova koča: 1345 m
• Mala Peca: 1700 m
• Vrh Pece (Kordeževa glava): 2126 m
• Knepsovo sedlo: 2024 m

Okrepčevalnica Pri Matjažu: 898 m    

• Odprto vsak dan od 15. do 22. ure, sobote in nedelje od 10. do 24. ure.
• 100 sedežev
• 10 ležišč
• 02 870 30 03, 031 327 395, 031 682 488

Dom na Peci: 1665 m  

• Odprto od maja do oktobra, potem pa ob sobotah in nedeljah (preverite).
• 50 sedežev
• 40 ležišč
• 02 8235 378, 041 976 135 (predsednik PD)

(zahtevna planinska pot)

Staničev dom, poimenovan po slovenskem alpinistu Valentinu Staniču, stoji na planoti, ki jo obkrožajo Rjavina, Rž, Begunjski vrh in Vrbanove špice. Planota predstavlja preval med alpskima dolinama Kot in Vrata in jo je oblikoval Triglavski ledenik. Najprimernejši čas za obisk je poleti in jeseni.

Avto lahko pustimo že pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in se peš po cesti, označeni s planinskimi oznakami, vrnemo do križišča planinskih poti, ki nas usmeri desno proti dolini Radovne, Krmi in Kotu. Prečkamo most čez Triglavsko Bistrico in cesti, ki pelje v dolino Radovne, sledimo do Kosmačevega prevala (pašnika, ki ga imenujejo Novakov rovt). Tu se naša pot odcepi desno, na cesto, ki skozi gozd vodi do Langarjevega rovta, blizu zatrepa doline Kot.

Nekateri svojo pot začnejo šele na tem obračališču (parkiranje ni zaželeno), kjer se cesta nadaljuje v dobro markirano planinsko pot in nas odvede po dolini navzgor. Ko se pot začne močno dvigovati, nas iz gozda povede v skalo in kmalu pridemo do s klini in jeklenico zavarovanega dela poti, kjer nam varovala pomagajo, da odsek lažje premagamo. Ker je pot senčna, se sneg lahko obdrži tudi v zgodnje poletne mesece, zato previdnost ni odveč. Po 1 uri hoje prispemo do studenca, kjer se nam nad gozdno mejo odpre pogled na mogočno Rjavino na levi in Vrbanove špice na desni. Po lahki, a strmi planinski poti nadaljujemo bolj ali manj v isti smeri preko kotanj in stopnic ali Gub, kakor se območje imenuje. Vrh Gub je zajeten balvan, imenovan Debeli kamen. Pot nas vodi v levo, mimo odcepa za Vrbanove špice, in kmalu dosežemo vrh krnice, imenovane Pekel. Tu nadaljujemo naravnost mimo odcepa za Rjavino. Od tu do Doma Valentina Staniča pod Triglavom je pot manj strma, v delih celo ravna.

Žig je na voljo v Domu Valentina Staniča pod Triglavom.

Potreben čas

• Mojstrana–Langarjev rovt: 2 uri
• Langarjev rovt–Pri studencu: 1 ura
• Pri studencu–Pekel: 2 uri
• Pekel–Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 1 ura
• Dom Valentina Staniča pod Triglavom–Mojstrana: 6 ur

Višine

• Mojstrana: 661 m
• Langarjev rovt: 1000 m
• Pri studencu: 1340 m
• Pekel: 2097 m

Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 2332 m

• Odprto poleti, v ostalih letnih časih pa je prenočevanje je možno v depandansi (zimski sobi).
• 60 sedežev
• 111 ležišč (poleti), 9 (v ostalih letnih časih)
• 051 345 806

(zelo zahtevna planinska pot)

Vrbanove špice predstavljajo greben zahodnih Julijskih Alp, ki ločuje krnici Za Cmirom na severu in Pekel na jugu. Sestavljata jih Spodnja Vrbanova špica, ki se kot zelo izrazit vrh pne nad dolino Kot, in Visoka Vrbanova špica, neizrazita kopa nad Domom Valentina Staniča. Z njih se nam odpre lep razgled na okoliške vršace. Zelo zahtevna planinska pot je zavarovana z jeklenimi varovali in od nas zahteva dobro fizično in psihično pripravljenost. Poleg običajne planinske opreme potrebujemo tudi samovarovalni komplet in čelado.

Avto lahko pustimo že pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in se peš po cesti, označeni s planinskimi oznakami, vrnemo do križišča planinskih poti, ki nas usmeri desno proti dolini Radovne, Krmi in Kotu. Prečkamo most čez Triglavsko Bistrico in cesti, ki pelje v dolino Radovne, sledimo do Kosmačevega prevala (pašnika, ki ga imenujejo Novakov rovt). Tu se naša pot odcepi desno, na cesto, ki skozi gozd vodi do Langarjevega rovta, blizu zatrepa doline Kot.

Nekateri svojo pot začnejo šele na tem obračališču (parkiranje ni zaželeno), kjer se cesta nadaljuje v dobro markirano planinsko pot in nas odvede po dolini navzgor. Ko se pot začne močno dvigovati, nas iz gozda povede v skalo in kmalu pridemo do s klini in jeklenico zavarovanega dela poti, kjer nam varovala pomagajo, da odsek lažje premagamo. Ker je pot senčna, se sneg lahko obdrži tudi v zgodnje poletne mesece, zato previdnost ni odveč. Po 1 uri hoje prispemo do studenca, kjer se nam nad gozdno mejo odpre pogled na mogočno Rjavino na levi in Vrbanove špice na desni. Po lahki, a strmi planinski poti nadaljujemo bolj ali manj v isti smeri preko kotanj in stopnic ali Gub, kakor se območje imenuje. Vrh Gub je zajeten balvan, imenovan Debeli kamen. Pot nas vodi naprej do razcepa, kjer nadaljujemo v desno v smeri Vrbanovih špic.

Tu se pot kmalu zagrize v strmo skalovje, zavarovano s klini. Nato nas v serpentinah popelje čez travnati hrbet do vršnega grebena. Od prejšnje meritve časa po 1 uri strmega in dokaj izpostavljenega vzpona dosežemo Spodnjo Vrbanovo Špico.

Skalni greben se tu razširi v gladko ploščad (Plesišče). Nadaljujemo po zelo zahtevnem delu planinske poti, kjer si moramo za napredovanje nujno pomagati z rokami (samovarovalni komplet, čelada), če želimo preplezati navpične pragove, ostre roglje in globoko zarezane škrbine. Pot se vije čez greben, le tu in tam po prepadnih policah zaobide kakšno preveč ošiljeno ost, dokler ne dosežemo visoke, strme stene. Tu nam jeklenice pomagajo, da se povzpnemo na vrh, kjer se pot začne širiti v kopast vrh Visoke Vrbanove špice.

Nato nas čaka lažji spust do Begunjskih vratc, kjer zavijemo levo po planinski poti, ki nas zlagoma pripelje do Doma Valentina Staniča pod Triglavom.

V dolino se lahko vrnemo prek krnice Pekel in doline Kot (glej opis poti za Dom Valentina Staniča pod Triglavom).

Žig je na voljo v Domu Valentina Staniča pod Triglavom.

Potreben čas

• Mojstrana–Langarjev rovt: 2 uri
• Langarjev rovt–Pri studencu: 1 ura
• Pri studencu–odcep na Vrbanove špice: 1 ura 30 minut
• Odcep na Vrbanove špice–Spodnja Vrbanova špica: 1 ura
• Spodnja Vrbanova špica–Visoka Vrbanova špica: 1 ura 30 minut
• Visoka Vrbanova Špica–Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 30 minut
• Dom Valentina Staniča pod Triglavom–Langarjev rovt: 4 ure
• Langarjev rovt–Mojstrana: 2 uri

Višine

• Mojstrana: 661 m
• Langarjev rovt: 1000 m
• Pri studencu: 1340 m
• Spodnja Vrbanova špica: 2296 m
• Visoka Vrbanova špica: 2405 m

Dom Valentina Staniča pod Triglavom: 2332 m

• Odprto poleti, v ostalih letnih časih pa je prenočevanje je možno v depandansi (zimski sobi).
• 60 sedežev
• 111 ležišč (poleti), 9 (v ostalih letnih časih)
• 051 345 806